L'ultima parte del Canzoniere Sabiano ; Zadnji del Sabovega Canzoniera

L'ultima parte del Canzoniere di Umberto Saba comprende nell'edizione definitiva le raccolte:Parole (1933-1934)Ultime case (1935-1943)1944VarieMediterraneeUccelli (1948)Quasi un racconto (1951)Sei poesie della vecchiaia (1953-1954)Epigrafe (1947-1958) ; Izhajajoč iz vprašanja, kako definirati specifične značilnosti zadnjega zvezka trodelnega Canzoniera, s katerim je Umberto Saba leta 1945 predstavil svoje zbrano pesniško delo, avtor študije meni, da je odgovor iskati v smeri, ki jo nakazuje prvotni naslov zbirke, s katero se »Tretji zvezek« tega opusa začenja: v naslovu »Distacco« . Ko je pesn... Mehr ...

Verfasser: Rakar, Atilij
Dokumenttyp: Artikel
Erscheinungsdatum: 2017
Verlag/Hrsg.: Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press
Schlagwörter: Letteratura italiana / Umberto Saba / italijanska književnost / Umberto Saba
Sprache: Italian
Permalink: https://search.fid-benelux.de/Record/base-29666210
Datenquelle: BASE; Originalkatalog
Powered By: BASE
Link(s) : https://journals.uni-lj.si/ActaNeophilologica/article/view/7287

L'ultima parte del Canzoniere di Umberto Saba comprende nell'edizione definitiva le raccolte:Parole (1933-1934)Ultime case (1935-1943)1944VarieMediterraneeUccelli (1948)Quasi un racconto (1951)Sei poesie della vecchiaia (1953-1954)Epigrafe (1947-1958) ; Izhajajoč iz vprašanja, kako definirati specifične značilnosti zadnjega zvezka trodelnega Canzoniera, s katerim je Umberto Saba leta 1945 predstavil svoje zbrano pesniško delo, avtor študije meni, da je odgovor iskati v smeri, ki jo nakazuje prvotni naslov zbirke, s katero se »Tretji zvezek« tega opusa začenja: v naslovu »Distacco« . Ko je pesnik ta naslov zamenjal z izrazom »Parole« (Besede) je hotel pač opozoriti na poetika, na katero je pristal v tridesetih letih, vendar za njeno oznako ni prvotni naslov nič manj pripraven, saj gre za tematsko geslo, ki je močno tipično za predstavnike »poetike besede«. Z izrazom »distacco«, pa naj ga rabijo v prvotnem pomenu kot »ločitev« oziroma »odmik« ali kot metaforo, celo »hermetiki« kaj jasno poimenujejo odnos do stvarnosti, kakršnega je prepoznati že iz stilemov, ki opredeljujejo njihovo pesniško govorico. Kar zadeva zadnji zvezek Sabovega opusa, bi vsekakor težko našli primernejši termin za določitev skupnega imenovalca izraznih solucij, ki so zanj značilne in motivov, ki le-te pogojujejo. »Distacco« se izkaže kot izraz, korelaten ključnim tematskim besedam Sabove poezije, kot sinonim za poimenovanje permanentne alternative na eni od najbolj naglašenih tematskih linij Canzoniera: na liniji tematike tujstva, tako značilne za pesnika zaznamovanega z židovstvom. V položaju »izobčenca«, v katerem se tržaški pesnik znajde, ko tudi v Italiji obvelja»zakon o zaščiti rase«, postane resignirani »distacco« še posebej razumljiv odziv na razmere. Držo odmaknjenega odnosa do ljudi in do stvari pa Saba ohrani tudi, ko so leta pogromov mimo: v tožbah »izločenca« tematizira naposled celo položaj starca, ki je sam po sebi obče človeški, tako da je v istem ključu brati tudi izpovedi nastale po osvoboditvi, vse do pesmi, ki se imenuje ...