Uvod: Travmatska poškodba hrbtenjače je ena izmed najbolj pretresljivih nesreč, ki posledice pusti ne le pri posamezniku, ampak predstavlja tudi velikansko ekonomsko breme za družino in družbo. S primerno oskrbo, ni nujno, da okvara hrbtenjače postane terminalno stanje, ali pa da prepreči posamezniku dostop do izobrazbe, pridobitve zaposlitve, ustvarjanja družine in do uspešnega in produktivnega življenja. Namen: Primerjava dveh primerov obravnave oseb po travmatski poškodbi hrbtenjače, na Nizozemskem in v Sloveniji. Namen je ugotoviti, ali in kako se razlikujeta vlogi delovnega terapevta v procesu rehabilitacije v teh dveh državah ter kako je delovni terapevt vključen v procesa prehoda uporabnika iz kliničnega v domače okolje. Namen je tudi ugotoviti, kakšna je uporabniška izkušnja uporabnikov v delovni terapiji. Metode dela: Izvedena sta bila dva pol-strukturirana intervjuja, katerima je sledila kvalitativna vsebinska analiza z uporabo induktivnega in deduktivnega pristopa. Prvi je bil uporabljen za določanje osebnostnih in okolijskih dejavnikov, ki vplivajo na uporabnikovo okupacijo izvedbo. Drugi pa za analizo uporabnikov občutenj in mnenj o procesu in vlogi delovne terapije. Ugotovitve so bile primerjane z ugotovitvami iz pregleda literature. Za iskanje literature so bile uporabljene baze DiKul, Google Scholar in DiZ. Rezultati: Razlika v vlogi delovne terapije v klinični rehabilitaciji med državami ni velika. Na Nizozemskem rehabilitacija poteka dlje, na račun tega, da se že v času rehabilitacije lahko prilagodi uporabnikovo domače okolje. V Sloveniji se prisotnost delovnega terapevta zaključi ob odpustu iz rehabilitacijskega okolja, medtem ko na Nizozemskem delovni terapevt nato aktivno sodeluje pri prilagajanju domačega okolja in testiranju ali so prilagoditve smiselne in v uporabnikovem kontekstu. Uporabniška izkušnja je v splošnem dobra, primanjkuje le psihološke in informacijske podpore. Razprava in zaključek: Vloga delovne terapije je med državama podobna, a hkrati različna. Na Nizozemskem je ...