V magistrskem delu je predstavljeno, kako pomembno je družbeno okolje pri učenju tujega jezika – angleščine. Predstavljeni so dejavniki izvenšolskega okolja, preko katerih poteka neformalno učenje angleščine kot tujega jezika. V teoretičnem delu je prikazano teoretično ozadje o angleščini kot tujemu jeziku, statusu angleščine v Sloveniji in na Nizozemskem. Opisani so najpomembnejši zunanji vplivi na učenje tujega jezika: okolje, družinsko ozadje in mediji. Prikazane so tudi razlike med obema državama na področju šolskega sistema: kdaj otroci vstopijo v šolski sistem, kdaj pričnejo z učenjem angleščine in koliko ur letno je namenjenih učenju angleščine. Podrobneje so predstavljeni naslednji izvenšolski dejavniki, ki vplivajo na izpostavljenost angleščini: uporaba televizije, spleta in (ne)sinhronizacija oddaj na televiziji. V drugem, empiričnem delu so prikazani izsledki raziskave, ki je bila izvedena v maju 2016 med dvesto devetimi nizozemskimi in slovenskimi enajst- in dvanajstletniki. Učencem na Nizozemskem, ki so bili iste starostne sestave kot slovenski šestošolci, sem razdelila standardiziran preizkus znanja – slovensko nacionalno preverjanje znanja iz angleščine (NPZ – bralno in slušno razumevanje ter besedišče) in vprašalnike o izvenšolski rabi angleščine, ki sem jih sestavila sama. Enaka preverjanja znanja in vprašalnike o rabi angleščine izven šolskega okolja pa sem razdelila tudi v slovenskih šolah in pridobljene rezultate primerjala z rezultati nizozemskih učencev. Izvedla sem tudi intervjuje s slovenskimi in nizozemskimi učitelji, saj sem želela raziskati njihov pogled na različne zunanje vplive pri učenju tujega jezika – angleščine. Z magistrsko nalogo sem želela raziskati vpliv izvenšolskega okolja na razvoj in znanje angleščine kot tujega jezika. Rezultati raziskave prispevajo k uzaveščenosti o pomenu izvenšolskega okolja pri učenju tujih jezikov. ; In my master's thesis, I focus on the connection between social environment and learning a foreign language, namely English. I write about ...